X on Demand

Zanimiv video (Google Talks: Barry Schwartz – The Paradox of Choice) (via Dare), kjer Barry Schwartz govori o tem, da preveč izbire povzroči, da se ljudje na koncu sploh ne odločijo. Pride do "paralize", ker je preveč zamudno preučiti vse alternative ali se odločiti kaj točno si želimo.

Nekaj efektov prevelike izbire (povzeto po Simplessity.com):

• Paraliza - Izbira je preveč mučna, zato ljudje na koncu ne izberejo nič.
• Ljudje sprejemajo slabe odločitve.
• Efekt na zadovoljstvo z izbiro
  
• Obžalovanje - več kot imaš alternativ, bolj se ti zdi, da nisi izbral najboljše.
• Pričakovano obžalovanje -ljudje ne izberejo, ker se bojijo, da bodo kasneje obžalovali odločitev.
• Oportunitetni stroški.
• Povečanje pričakovanj.
• Samokrivda
  

Če povzamem en primer iz predavanja, kavbojke. Ko si šel pred 20 leti v trgovino, so imeli en model, ki si ga kupil in bil zadovoljen. Niso se prilegale, ampak kaj si pa lahko storil. Prišel si domov in bil zadovoljen, saj je bil za neprilegajoče se kavbojke kriv nekdo drug. Danes ko greš v trgovino, imajo 200 modelov. Pričakuješ, da bo eden izmed njih zagotovo popoln zate, vendar ga po večurnem odločanju vseeno ne moreš najti. Ko prideš domov, imaš kavbojke, ki se ti odlično prilegajo, vendar kljub vsemu niso popolne. Zafrustriran si, ker si dobil manj, kot si pričakoval (t.j. popolnost), poleg tega pa ni za to več kriv nekdo drug, temveč ti sam.

Tako odločitveno paralizo in nezadovoljstvo lahko apliciramo tudi na različne on demand tehnologije. Video na zahtevo bo pripeljal možnost izbire neomejenega števila filmov v vsak dom. Kdo se bo vsak večer hotel 1 uro odločati, kateri film naj pogleda, nato pa se preostali 2 uri ogleda spraševati, če ne bi bilo bolje izbrati nekega drugega filma?

Citat iz blogmaverick.com (The problem with unlimited on demand video)

On demand video. Unlimited choice. Sounds so good. Everything you always wanted , right at your fingertips. It doesn't work.
(...)
I will give you 1 more example. music. every song ever made can be compressed on a hard drive that costs less than 1k dollars. Ondemand is incredibly easy. Yet radio, which is as linear as you can get for the play of music, thrives. When you combine sirius, XM , regular radio and internet radio stations, more people are listening to music from linear sources than ever before.

Rešitev je seveda - zmanjšanje ponudbe. Killer aplikacija videa na zahtevo je omejitev večernega izbora na 10 filmov, ki bodo uporabniku prihranili dobršno mero časa in obžalovanja.

Japonci

Zaimiv članek o uporabi mobilecv na Japonskem, sploh ker pravijo, da so 3-5 let pred Ameriko in najbrž tudi pred nami:

although the US was a dominant player in the telecommunication industry, today its cellular phone service industry is about 3 to 5 years behind Asia.

Digitalne znamke

Bill Gates je pred dvema letoma rekel, da bo iztrebil spam. A spam je še vedno tu in nekateri bi rekli, da ga je vse več. Spam filtri niso dokončna rešitev, čeprav težavo lahko močno omilijo. Še vedno vsake toliko zgrešijo (false positives, false negatives), kar pomeni, da ob strožjih nastavitvah izgubimo tudi kakšen koristen mail.

Vse več ljudi vidi rešitev v uvedbi digitalnih znamk, kjer s plačilom majhne cene za pošiljanje mejla (okrog četrt centa, kar je pol tolarja) preprečimo, da bi sporočilo avtomatsko letelo v koš.
Če pošiljatelj ne bo plačal nič, se bo sporočilo obravnavalo kot do zdaj - to pomeni, da bo (razen če pišete znancu, ki vas ima med svojimi kontakti) sporočilo mimogrede končalo v košu.

AOL in Yahoo! pravkar uvajata nekaj takega.

Kurzweil

Ray Kurzweil je futurist z zanimivim in zelo dodelanim pristopom: celotno zgodovino iz različnih zornih kotov nariše na časovno os in iz kateregakoli od teh pogledov potegne zakon eksponentne rasti, ki mu sam pravi "Law of Accelerating Returns".

Najsi gre za razvoj celotnega življenja ali zgolj povečevanje računske moči računalnikov, razvoj je vedno eksponenten.

Glavni temelj njegove teorije je, da se ta vzorec ponavlja zato, ker imamo na voljo vedno bolj sofisticirana orodja in vedno več znanja. S kamnito sekiro ne bi mogli sestaviti P4 procesorja, temveč kvečjemu še boljšo sekiro, s katero bi lahko v naslednjih korakih izdelovali vedno popolnejša orodja. Današnje orodje ni sekira, tevmeč P4 procesorji, s katerimi lahko v še krajšem času in še z manj napora sestavimo procesor naslednje generacije.

Na grafu povečevanja moči superračunalnikov je lepo vidno, da bomo ob taki rasti že leta 2013 lahko funkcionalno simulirali človeške možgane, kar pomeni, da bo takrat prvi stroj v zgodovini opravil Turingov test. Če se bo trend nadaljeval, bomo tako že leta 2049 lahko za 1000$ kupili računsko moč celotne civilizacije, še 10 let kasneje pa bo ta na voljo že za 1 cent.

Impresivna je tale primerjava: v 100 letih 21. stoletja ne bomo doživeli 100 let napredka, temveč okrog 20.000 let napredka pri današnji hitrosti.

Aja, da ne pozabim. Tip verjame, da nam bo nanotehnologija (nanometrski robotki, ki se bodo pretakali po naši krvi in popravljali okvare in zdravili bolezni) prinesla nesmrtnost, in odločil se je, da bo počakal na ta dan. Zasledil sem, da vsak dan zaužije čez 200 tablet z vsemi mogočimi učinkovinami in povrhu spije še 5 skodelic zelenega čaja.

Več o vsem tem lahko najdete na njegovem sajtu, ali pa si poglejte njegovo knjigo, ki definitivno razburka domišljijo, še posebej, ker utegnejo biti njegove napovedi vsaj delno pravilne:

UWB je the name of the game

Na Registru berem, da BlueTooth še zdaleč ni dead.

Vse se vrti okrog zastavljega cilja Bluetootha, ki je "visoke hitrosti na kratke razdalje", in na kratkih razdaljah bodo Ultra-Wide-Band tehnologije (ki bodo nazaj kompatibilne z Bluetoothom), dosegle hitrosti do pol Gbps, morda še več.

WiFi pa v nasprotju s tem teži k povečevanju dometa, kar vodi v neizbežno interferenco in manjše hitrosti. Ker je vsak user preveč egoističen in bi se se rad čimbolj oddaljil od dostopne točke, s tem trči ob interese drugih userjev in vsi so na slabšem. V članku to primerjajo z avtomobilsko industrijo, kjer si vsak lastnik želi čim hitrejšega avtomobila, potem pa se zaradi gužve, ki jo delajo drugi, vozi po mestih počasneje, kot bi se z biciklom.
Na obzorju so tenologije, ki bodo še (okrog 2x) povečale domet WiFi-ja, s tem pa bo situacija še slabša.
Za to obstaja rešitev - Mesh. Povezovanje dostopnih točk med sabo po zraku. Tako ni treba, da tvoja mreža seva v radiju 200m, dovolj je, če lahko do svoje dostopne točke prideš čez mreže drugih uporabnikov. Mesh tehnologija je že izpopolnjena, edina stvar, ki manjka, pa je standardizacija.

V članku napovedujejo preobrat, ki ga bo sprožila zakonodaja: prej ali slej bo nekdo omejil uporabo vse močnejših dostopnih točk na tiste, ki so hkrati ponudniki dostopa do interneta. In takrat bodo tehnologije kratkega dosega prevzele štafeto.

Nikon

Pravkar sem našel kompakten fotkič z WiFi-jem

Razne napovedi

Wired News piše o top tech-trendih za naslednjih par let.
omenjajo:

1. Preprostost: vse naprave naj bi postale povsem namenske, v stilu iPoda (s tem se sploh ne strinjam ker je v nasprotju s temo tega bloga; mislim da uspeh iPoda leži čisto drugje - v stilu, ki je gadget spremenil v modni dodatek). Sploh se mi zdi, da si v članku "Simplicity" razlagajo narobe: kot zmanjševanje funkcionalnosti, namesto kot povečevanje preprostosti uporabe


2. Mobilna socializacija: '...according to futurists, we've only scratched the surface of figuring out how our portable communications devices can be of service.' (True, true.) Kaj nas čaka: pravijo da predvsem lokacijske storitve (kje so naši prijatelji), wiki community storitve (glasovanje in pisanje mnenj za restavracije in lokale) in prepoznavanje govora, ki za spremembo deluje. Vse to podkrepljeno še z zaščito zasebnosti (da informacije kje se nahajamo ne more izvedeti kdorkoli)


3. Prepoznava govora nasploh. pozabite na tipkanje, mejl kar narekujte. (zanima me, kdaj točno se bo to zgodilo; sploh za slovenščino)


4. za 2006 pa napovedujejo: explosion (...) of a number of technologies: better screens, improved location technology and highly sophisticated gaming consoles that provide a hub for home entertainment.